Organiziranost slovenskega ribištva po 2. svetovni vojni je sledila decentralizaciji političnega sistema. Na podlagi splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev je 28.06.1955 nastala z združitvijo 10 manjših občin na območju Spodnje Savinjske doline enotna občina Žalec. Razvoju državne uprave in lokalne samouprave je sledila tudi reorganizacija takratnega Ribiškega društva Celje, pozneje Zveze ribiških družin Celje. Zahteve po učinkovitejšem gospodarjenju z ribolovnimi viri na lokalni ravni so narekovale ustanovitev samostojne ribiške organizacije - ribiške družine, ki bo gospodarila z ribolovnimi viri na večini območja takratne občine Žalec in tudi delu takratne kamniške občine. Ustanovni občni zbor Ribiške družine Šempeter je bil 09.10.1955 v gostilni Šribar v Šempetru, udeležilo pa se ga je 35 organiziranih ribičev. Za prvega predsednika je bil izvoljen sedaj že pokojni učitelj Ivan Dolinar iz Griž, izreden poznavalec in ljubitelj narave. Svoja pravila je ribiška družina sprejela na prvem rednem občnem zboru 22.01.1956 in jih pozneje zaradi sprememb predpisov, ki so opredeljevali delovanje društev ali racionalizacije v organizaciji in delovanju družine večkrat spreminjala. Občinski ljudski odbor Žalec je 21.12.1959 družini še formalno dodelil v upravljanje Šempeterski ribiški okoliš, ki se po obsegu v zgodovini ni bistveno spreminjal in zajema Savinjo od Letuškega do mostu v Petrovčah s pritoki, razen Pake ter Ložnico do mostu v Arji vasi. Svoj prapor je družina razvila 30.06.1968 v okviru proslave občinskega praznika v Šempetru. Želja po sodelovanju in združevanju z drugimi ribiči in ribiškimi organizacijami je bila med šempeterskimi ribiči vedno prisotna. Poleg nekdaj obveznega, po letu 2006 pa prostovoljnega povezovanja v zvezo ribiških družin na ravni celjskega ribiškega območja, se je ribiška družina leta 1974 pobratila z Ribiško družino Podčetrtek pododbor Kozje, leta 1982 z Ribiško družino Sotla-Podčetrtek in leta 1995 še z Ribiško družino Ptuj.

Od ustanovitve družine, ko je bilo včlanjenih 54 ribičev, je članstvo naraščalo in v letu 1987, ko je družina štela 702 polnoletnih članov in 92 mladincev, doseglo najvišje število. Po tem letu je članstvo, tudi zaradi napovedanih zakonskih sprememb o načinu upravljanja oziroma uvedbi koncesijskih razmerij, v ribiški družini upadalo, nato nekaj let stagniralo, v zadnjih letih pa naraščalo, predvsem na račun mladih članov. Ribiška družina je imela v letu 2015 178 polnoletnih članov in 8 mladincev, kar je bilo na ravni sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v letu 2025 pa imamo 278 članov od katerih je 76 mladincev.

Z izgradnjo ribnikov in prvega ribiškega doma v letih 1975/1976 ter prizidka v letu 1982 je ribiška družina vse številnejšemu članstvu omogočila ribolov tudi v času, ko ni mogoč v odprtih vodah, še vedno pa v njem ni bilo prostora za administrativno poslovanje, ki ga je družina kot podnajemnik izvajala na različnih lokacijah v Šempetru in Žalcu. Večletne ideje, želje in zamisli po novem, večjem ribiškem domu so se pričele uresničevati leta 1999, ko smo pridobili vsa soglasja in garancijo DARS-a in drugih izvajalcev, ki so sodelovali pri gradnji avtoceste na našem porečju, da nam povrnejo povzročeno škodo, zlasti na potokih Bolska in Motnišnica, vendar v materialni obliki. Tako smo leta 2000 pričeli z gradnjo novega ribiškega doma, za potrebe ribiške družine dokončali poslovne prostore in se leta 2001 preselili v Preserje. Ribiški dom je tako konec leta 2002 dobil novo podobo, v začetku leta 2003 pa še uporabno dovoljenje. V letu 2017 smo skupaj z najemnikom restavracije prešli v obnovo restavracijskega dela ribiškega doma in vrta, ki sta tako dobila modernejšo podobo. V letu 2020 smo uspeli uresničiti dolgoletno željo in pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo terase od ribiškem domu, ki je bila končana v začetku leta 2021.


Ribiška družina Šempeter danes

Ribiška družina Šempeter je društvo, ki mu je Vlada RS leta 2008 podelila 30 letno koncesijo za ribiško upravljanje v šempeterskem ribiškem okolišu. Ribiško upravljanje obsega vrsto aktivnosti, od načrtovanja in izvajanja ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja ter trajnostno rabo rib, strokovnega usposabljanja ribičev, izvajanja nadzornih nalog ribiško čuvajske službe, izvajanja nalog in aktivnosti ob poginih rib, do vodenja predpisanih evidenc in poročanja v ribiški kataster, ki ga vodi država. Med najpomembnejše aktivnosti sodijo vlaganja ribjih mladic v varstvene revirje in poribljavanja ribolovnih revirjev z odraslimi ribami, s čemer dolgoročno ohranjamo življenje v naših vodah in omogočamo ribolov.

Ribolov je ena izmed pomembnih dejavnosti, je pa tudi edina, ki se v zasebnem interesu izvaja šele po zgoraj opravljenih nalogah, ki predstavljajo javne naloge. Ribiški družini je zato že sam zakon določil status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu.

V zadnjem desetletju je bilo vloženo veliko truda in energije v ribiško upravljanje s ciljem, da postane šempeterski ribiški okoliš za ribiče, tako člane kot turiste, tudi prepoznavna salmonidna muharska destinacija. To nam je v celoti uspelo z uvedbo tim. »trofejnega revirja« z ribolovnim režimom »ujemi – spusti« in ribnikom Preserje 1, v katerega smo namesto ciprinidnih vrst naselili šarenko. Odlične razmere, tako za ribolov kot tudi ribiška tekmovanja – poleg tekem državnega prvenstva smo gostili celo evropsko mladinsko prvenstvo v lovu rib z umetno muho - so v trenutku izničile poplave v letu 2023, zato bo po opravljenih po poplavnih ureditvah vsaj v Savinji salmonidno upravljanje potrebno ponovno začeti iz nič.

Ribiški okoliš smo povečali še za en ribolovni revir. Žalski ribnik, tim. Tajht, je po spremembah Zakona o sladkovodnem ribištvu formalno sodil v šempeterski ribiški okoliš, z njim pa je gospodaril Ribiški klub Žalec. V dogovoru s klubom smo na nekonflikten način ribiško upravljanje v njem legalizirali z vključitvijo v aktualni ribiško gojitveni načrt, velika večina članov kluba se je včlanila v ribiško družino, ta pa jim je omogočila opravljanje ribiških in drugih za strokovno delo potrebnih izpitov.

V zadnjem obdobju so delovanje ribiške družine zaznamovali tudi vedno pogostejši gradbeni in drugi posegi v ribiški okoliš. Ribiči si zelo prizadevamo, da bi izboljšali razmere v vodotokih in ob njih ter s tem prispevali k ohranjanju oziroma izboljšanju narave. Velike poplave so podrle jezove, rušile obrežja in uničevale vse, kar ribe potrebujejo in jim nudi varno zavetje za preživetje. Na to problematiko redno opozarjamo pristojne javne službe, kot tudi različne državne institucije in jih pozivamo na doslednejše ukrepanje ob nestrokovnih posegih in nesorazmernem odvzemu vode v vedno pogostejših sušnih obdobjih. Po svojih najboljših močeh si prizadevamo sodelovati v akcijah proti onesnaževalcem voda, kot tudi v smeri omejitve števila ribojedih živali, ki še dodatno klestijo po že tako preobremenjenih in ribam neprijaznih vodotokih.

Ker se članstvo stara, zadnja leta večjo pozornost namenjamo tudi delu z mladimi, saj predstavljajo kar dobro čertino vsega članstva. Trudimo se, da bi jih navdušili za ribištvo, jih vzgajali v športnem, ekološkem in delovnem vzdušju, saj se zavedamo, da bodo morali mladi slej kot prej prevzeti odgovorne naloge ribiškega upravljanja, pa tudi nemalo dela, ki ga zahteva tekoče vzdrževanje ribiškega doma, ribnikov in parka.

Vse navedene aktivnosti bi lahko opredelili tudi kot cilj in naše temeljno poslanstvo, ki smo ga v lastnem statutu zapisali kot: »biti in ostati koncesionar v šempeterskem ribiškem okolišu«.

Pripravil: Peter Solar
Polzela, 01.07.2025